Hej, hej, spet sem nazaj, da vam malo zaželim lep dan. Bog pomagaj, ne morem iz svoje kože.
Te dni sem veliko razmišljala o dobrodelnosti. Zakaj sem se temu posvetila? Z razlogom – moja babica je bila razlog.
Ko smo pri njej opazili prve znake demence, sem začela raziskovati, kaj to sploh je. Ugotovila sem, da je zelo pomembno, da z osebami s to boleznijo veliko delamo, skrbimo zanje, olajšamo napredek bolezni, da ne občutijo, da so zboleli. Demenca pomeni, da možgani počasi umirajo in pride čas, ko nas ne bodo več prepoznali. Zato sem se vključila v domače društvo Spominčica, kjer sem se veliko izobraževala. Tako so nastale moje prve odejice in rokavčki pomagalčki. Začela sem se družiti s starostniki v domačem domu za starostnike, da sem si vsaj malo olajšala bolečino ob izgubi moje drage babice.
Ne pustite, da v vas zaspi iskrica otroka, negujte jo in pustite pečat za sabo, da se vas ljudje spomnijo. Name je pustila svoj pečat Jadranka Smiljić s svojim Zavodom Ustvarjalno srce, zato sem se potrudila za njo.
Se še kaj beremo, Beti vas ima rada.
