Kvačkana skrivnost: Zgodba o ljubezni, umetnosti in izzivih v občini Hoče Slivnica

avtor Jadranka Smiljić

V okviru projekta Slovenija kvačka se je odvijala edinstvena akcija, ki je združila srčnost, spretnost ter ustvarjalnost kvačkarske skupnosti #Slovenijakvacka v Sloveniji. S pletenjem simbolov slovenskih občin so se ustvarjalne roke kvačkark po vsej državi povezale v enega največjih kvačkarskih podvigov. In ni bilo le ustvarjanje, temveč tudi postavljanje ročno narejenih grbov v osrčje javne pozornosti.

V letu 2021/2022 je potekala vseslovenska akcija Slovenija kvačka, v kateri so se 211 kvačkark in eden kvačkar podale v ustvarjanje 212 grbov slovenskih občin ter 988 drugih unikatnih izdelkov. Ta množica kvačkanih umetnin je presegla pričakovanja in dosegla Guinnessov svetovni rekord, ustvarjena pa je bila Svetovno največja zbirka kvačkanih izdelkov.

Zavod Ustvarjalno Srce, kot organizator akcije, je ponudil občinam možnost odkupa njihovega simbola. S podporo slovenskih občin, med njimi tudi občine Hoče Slivnica, smo želeli, da se bo ročno delo kvačkarske skupnosti povzdignilo v neprecenljiv spomenik, ki izraža trud, predanost in bogato dediščino.

Nadaljevanje članka bo razkrilo izzive in zaplete, ki so se pojavili pri občini Hoče Slivnica v povezavi z naročilom, okvirjanjem ter dostavo grba, skozi prizmo zgodbe Mir Mlakar, kvačkarice grba občine Hoče Slivnica.

Dogovarjanje z občino: Zapleti in nepričakovane spremembe

Kljub navdušenju in pozitivnemu vzdušju, ki je obdajalo projekt Slovenija kvačka, se je pri občini Hoče Slivnica pojavila zapletena situacija. Po telefonskem dogovoru je Zavod Ustvarjalno Srce poslal pogodbo za vrednost grba, vendar se je ob vračilu pogodbe pojavila sprememba zneska. Tak način dogovarjanja ni bil sprejemljiv za nas organizatorje dogodka, zato smo več kot leto dni poskušali pridobiti odgovore od uradnih oseb, predvsem od župana občine Hoče Slivnica.

Odsotnost odgovorov glede sprejemanja spremembe v vrednosti grba, ki je bila dogovorjena po telefonu in potrjena, je sprožila zmedo in negotovost. Kljub zaupanju v občino smo poslali grb (saj smo mislili, da je šlo za tipično tipkarsko napako), vendar nismo podpisali pogodbe s spremenjenim, nižjim zneskom. Zahtevali smo vrnitev izdelka, kar pa je sprožilo zapleteno in nekoliko komično zaporedje dogodkov.

Občina Hoče-Slivnica je okvirila grb, pri čemer cena za okvir dejansko presega dvakratnik zneska, ki so ga navedli za izdelavo samega grba. Kljub temu jim ni bilo težko plačati za okvir dvakrat več, kot so prvotno ponudili za izdelavo grba, vključno z 100 urami dela ga. Mire Mlakar ter vsemi stroški in organizacijo, ki ju je zavod imel pri izvedbi največjega vseslovenskega kvačkarskega dogodka ‘Slovenija kvačka’.

Za dostavo okvirjenega grba so celo “najeli” gasilce, ki so ga pustili na osebnem naslovu v Slovenj Gradcu organizatorke dogodka. Presenetljivo je bilo, da ni bilo nobenega obvestila o tem, kje se nahaja grb, dokler me lekarna ni kontaktirala po mesecu dni, da naj pridem iskat grb saj praznijo skladišče. In to je bil za nas res šok na kakšnin način lahko deluje uradniki občine.

Zgodba Mire o Grbu Občine Hoče- Slivnica

Ob prejemu klica, da bom ustvarjala grb za našo občino Hoče-Slivnica, sem občutila veselje in počaščenost, saj sem bila deležna priložnosti sodelovanja v izjemnem projektu, ki je povezal vse konce Slovenije. Ta izredna čast je bila še posebej poudarjena s podporo izjemnih posameznikov, med njimi tudi tedanjega predsednika gospoda Boruta Pahorja. Brez vizionarske vodje, gospe Jadranke Smiljić, pa bi bil ta projekt zgolj misel.

In tako se prične moja zgodba. Dva dni pred začetkom projekta, trinajstega septembra, sem prejela sporočilo o prometni nesreči mojega očeta. Kolesaril je, ko ga je zadel voznik osebnega avtomobila. Poškodbe so bile tako hude, da operacija ni bila mogoča. Ne morem opisati žalosti, solz in bolečine, ko sem tri tedne opazovala, kako umira pred mojimi očmi. Kljub tej nepredstavljivi tragediji sem vztrajala v kvačkanju, ki je postajalo nekakšno terapevtsko sredstvo, ob katerem sem tudi jokala.

Po dobrih dveh mesecih sem končala svoje kvačkanje. Bila sem vesela, da bo moje delo krasilo prostore občine, a hkrati sem nosila breme izgube in bolečine v svojem srcu. Udeležba v projektu je postala simbol moje odločnosti in predanosti, kljub težkim osebnim preizkušnjam.

Ta zgodba ne le odslikava ustvarjalni proces, ampak tudi moč volje posameznika, da se dvigne nad življenjske tragedije in izrazi svojo ljubezen do umetnosti ter skupnosti. Mira Mlakar je v tem izzivu našla izvor moči, ki je presegla zgolj kvačkanje grba, temveč je postala del zgodbe, ki ima globlji pomen.

Povezetek in kritika

Čeprav je Mira svojo nalogo zaključila po dveh mesecih, se je zgodba o grbu občine Hoče Slivnica nadaljevala s finančnimi nesporazumi in komunikacijskimi težavami. Dogajanje, kjer je občina okvirila in dostavila grb brez pravočasnega obvestila, predstavlja izziv v komunikaciji med organizatorji in občino ter odpira vprašanja o odgovornosti in transparentnosti.

Razkritje, da je občina Hoče Slivnica okvirila grb pred plačilom, je postavilo vprašanja o spoštovanju dogovorov in poštenem obravnavanju ustvarjalcev. To izpostavlja tudi širši pomen spoštovanja umetniškega dela ter njegove vrednosti, ne samo v finančnem smislu, temveč tudi kot del kulturne dediščine in ustvarjalnega izraza.

Jadranka Smiljić, vodja projekta Slovenija kvačka

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, vendar se lahko odjavite, če želite. Sprejmi Preberi več

Varstvo osebnih podatkov