Zbiramo zgodbe slovenskih kvačkaric
V Zavodu Ustvarjalno Srce zbiramo zgodbe izkušenih kvačkaric, ki so s svojimi rokami ustvarjale tradicijo, toplino in spomine, vredne ohranjanja. Kvačkanje je že desetletja pomemben del življenja mnogih žensk, ki so s to spretnostjo oblikovale oblačila, okrasne predmete in dragocene družinske dediščine.
Tokrat z nami svojo zgodbo deli Irena, ki kvačka že več kot 50 let. Njena pot se je začela na oddelku z volno, kjer je delala kot prodajalka. Tam jo je začelo zanimati kvačkanje, a sprva se ji tehnika ni in ni hotela usesti v roke.
Samoukinja, ki je osvojila kvačkanje po svojih pravilih
Vsi so ji kazali, kako se kvačka, a ni se mogla naučiti. Nato je nekega dne sedla s kupom volne, pletilk in kvačk in odločena prebedela marsikatero noč, da je osvojila kvačkanje – po svojih pravilih.
Skozi leta je kvačkanje postalo njen način ustvarjanja in sprostitve. Kvačkala je vsak dan, vse dokler je težave z rokami niso prisilile v 20-letni premor. A ko so se razmere izboljšale, se je kvačkanje vrnilo v njen vsakdan in zdaj spet skoraj vsak dan vzame kvačko v roke.
Komplet s krilom za hčerko, star 50 plus
Oblačila izpod njenih rok – vse zakvačkano in zastrikano!
Irena je najpogosteje kvačkala otroška oblačila, kar je privedlo do zabavne anekdote. Njena hči se še danes spominja, kako sta imela s sorojencem vse zakvačkano in zastrikano – razen spodnjih gat!
Čeprav se v njenem okolju niso ohranili specifični vzorci ali tehnike, se spomni, da so bile priljubljene “šibične” zanke. Nekateri njeni izdelki so preživeli več desetletij – med njimi obleka za lutko, ki jo zdaj hrani njena hčerka v vintage trgovini.
Na fotografiji tudi lutka , ki lepša trgovinico.
Prenos znanja in vrednotenje ročnih del
Irena je poskušala ljubezen do kvačkanja prenesti na svojo hčerko, a ni bila preveč uspešna. Zdaj bo priložnost dobila nova generacija – njeni vnukinji sta že izrazili željo, da bi se naučili kvačkati.
Verjame, da se mora ročno delo ohraniti, in poudarja, kako pomembno je, da se mlajše generacije naučijo ceniti vse ročne spretnosti, ne le kvačkanje.
Pulover za sina – okoli 37 let
Kvačkanje kot življenjski ritual in sodobna priljubljenost
Za Ireno je kvačkanje nekaj, kar je vedno ob njej. Kot jutranja kava, brez katere si ne predstavlja večera. Opazi, da je kvačkanje vedno bolj priljubljeno tudi med mladimi, saj v njem vidijo nekaj nostalgičnega, povezanega z babicami in preteklostjo.
Pripravila in uredila Jadranka Smiljić, ustanoviteljica Zavoda Ustvarjalno srce
